Stres in negativne misli
Posameznik je pod stresom zelo dovzeten za vpliv negativnih misli, ki so povezane z dvomom v lastne sposobnosti in zaskrbljenostjo.
Pogosto so ravno negativne, nefunkcionalne misli tiste, ki najbolj negativno vplivajo na posameznikovo kvaliteto življenja, hkrati pa za seboj povlečejo tudi upad samozavesti, povišajo somatsko anksioznost oz somatske motnje in; vplivajo na slabše počutje. Ker je anksioznost zelo neprijetno čustveno stanje, samo po sebi odpira dvome, saj posameznik ne zna oceniti zakaj do takšnih stanj pride oziroma ne najde vzroka za izvor neprijetnih občutkov. Zato je posameznik bolj podvržen negativnemu razmišljanju, kaj če se bo oz se bo zgodilo nekaj slabega. A so večinoma ti dvomi in misli popolnoma neutemeljeni in dokaj nerealni. Psihologi so v obsežni raziskavi ugotovili, da se okoli 85% negativnih misli in dvomov nikoli ne uresniči.
Dogodek sam in posameznikova interpretacija le-tega oblikujeta njegova prepričanja in misli, te pa vplivajo na njegovo reakcijo oz. vedenje. Zato je negativni samogovor in miselna izkrivljanja smiselno nadzorovati in preoblikovati, da lahko izničimo njihov negativen vpliv na posameznika. Če želimo nefunkcionalne misli preoblikovati, jih moramo najprej prepoznati in identificirati. Ravno zavedanje negativnega samogovora pa je navadno najbolj zahtevno, saj se misli pojavljajo avtomatično in se jih pogosto ne zavedamo. Zato psihologi predlagamo, da si posameznik oblikuje dnevnike samogovorov in negativnih misli. Po pomembnem dogodku je smiselno, da si posameznik na list napiše vse misli, ki so se mu pred, med in po pomembnem dogodku pojavljale. Pri tem naj si zapiše tudi katera čustva je doživljal oz. kako se je počutil v določenem trenutku in v kolikšni meri je v te misli verjel. Pozitivne misli lahko oblikujemo z namenom kontrole slabih navad, za osredotočanje in usmerjanje pozornosti, za uravnavanje aktivacije, za premagovanje napora, za kontrolo čustev in razpoloženj, za izboljšanje samozaupanja, samospoštovanja in za višanje samopodobe.