Ni vsaka solata zdrava
Ko kdo reče, da je za večerjo pojedel le solato, takoj pomislimo na lahek obrok iz zelene listnate solate, z nekaj hrustljavimi rezinami kumare, paprike ali paradižnika, česna ali čebule, nekaj kisa, kapljico olivnega olja in malo soli. In to je seveda odlična lahka zdrava solata. Še posebej, če imamo sestavine, ki smo jih sami pridelali na vrtu in smo jih nabrali tik pred uporabo.
Vse solate pa niso takšne. Dostikrat vanje dodamo kar nekaj olja, jih konkretno posolimo, da so bolj okusne, potem pa dodamo še kakšen priboljšek v obliki ocvirkov, ocvrtega mesa, kuhanega krompirja, kruhovih kock (ali pa kruh jemo kar zraven). Vse skupaj dostikrat prelijemo še s težkim prelivom, pripravljenim iz majoneze, olja, jajc, smetane, sira, sladkorja …
Kako je lahko solata nezdrava
Slovenci običajno solato dojemamo kot otrebljeno glavnato solato, zmešano z nekaj česna, olja, kisa, malo soljeno in postreženo kot del glavne jedi. Tu govorimo predvsem o tistih solatah, ki nadomestijo cel obrok.
Kot vsakega drugega, je tudi solatni obrok potrebno uravnotežiti. Imate radi majonezne prelive? Vam na Cezarjevi solati najbolj dišijo kruhove kocke, sir in ocvrt piščanec? Nič ne bo narobe, če dodate kaj od naštetega. Problem nastane, ko solata kar naenkrat postane obrok iz piščančjih ocvrtkov, kruha in sira, prelitih s konkretno količino mastnega preliva in z nekaj listi zelenja ob strani. Tudi nasprotni ekstrem ni dober, saj za absorbcijo vitaminov A, D, E in K, potrebujemo nekaj maščobe. Primer uravnoteženega solatnega obroka, ki ima nizka GI in GO, bi recimo bil zelena solata z rezinami manjšega paradižnika, poškropljena z olivnim oljem, na katero položimo file lososa, ki smo ga popekli na žaru.
Sedaj pa si oglejmo nekaj primerov tipično nezdravih solat. Najbolj problematične so solate s kremnimi prelivi. Slednji običajno vsebujejo veliko nezdravih maščob, ki lahko povišajo vaš holesterol – recimo ameriška solata iz zelja in korenčka, zmešana z majonezo. Prelive lahko naredite bolj zdrave, če boste za osnovo uporabljali jogurt in če boste uporabljeno količino omejili. Še bolje pa je, da se poslužujemo kar kisa ali limonovega soka, ki mu dodamo nekaj kakovostnega hladno stiskanega rastlinskega olja.
Poleg gostih kremastih prelivov pa v solatah najdemo še kaj nezdravega. Recimo, kaj pa solate, ki v resnici sploh niso solate? Krompirjeva, francoska, testeninska, riževa … To so v bistvu kuhana škrobnata živila, ohlajena in zmešana s prelivi, ki smo jih omenjali že prej. In ne pozabimo, da v naši kulturi radi krompir (in še kakšne ocvirke) dodajamo tudi zelenim solatam. Posebna nagrada pa gre solatam z ocvrtimi sestavinami. Sicer nas te res nasitijo, a hrustljav piščanček, ocvrt sir, čebulni obročki, pariški lignji in podobne ocvrte dobrote so prepojene z maščobo in če smo kupili že pripravljene za cvrtje, verjetno tudi vsebujejo veliko natrija.
S tem nasvetom sem hotela izpostaviti, da neka hrana ni zdrava le zato, ker ji rečemo solata. Solate morajo biti namreč uravnotežene, kot vsak obrok, sploh kadar jih jemo samostojno. A tudi če se boste kdaj pregrešili z nekaj cvrtja ali majoneznega preliva, ne bo konec sveta. Solato le uravnotežite z ostalimi dnevnimi obroki. In ne pozabite, da ni pomembno le kaj jeste, temveč tudi, kje, kako in s kom. Pa dober tek!