Izognimo se pastem sedečega dela in življenjskega sloga
Človeške navade so se skozi zgodovino zelo spreminjale. Za primer pod drobnogled vzemimo navade Britancev v zadnjih petdesetih letih. Raziskave so pokazale, da povprečen Britanec v enem tednu porabi namesto približno 220 ur MET le še okrog 150 ur MET. Po drugi strani pa se je čas, ki ga preživi sede, povečal iz približno 30 ur na 50 ur tedensko.
Poleg tega se po vsem svetu v povprečju povečuje tudi količina užite kalorično bogate hrane. Iz vsega naštetega pa lahko sklepamo, da je en prvih problemov sedečega življenjskega sloga prekomerna teža oziroma celo debelost.
Drugi negativni učinki sedečega življenjskega sloga
Prekomerna teža in debelost s sabo privedeta tudi druge nevšečnosti, kot so povišan krvni pritisk, neuravnoteženi nivoji holesterola in srčno-žilne bolezni. Naštetim se lahko izognemo, če poskrbimo, da bomo z novimi športnimi in prehranjevalnimi navadami na zdrav način zmanjšali telesno težo.
Poznamo pa še drug zelo pereč problem sodobnega sedečega življenjskega sloga. To je problem s hrbtenico. Ste se že kdaj vprašali, od kje vse te bolečine v hrbtu, ki prizadenejo kar 2 izmed 3 posameznikov? Večinoma nastanejo kot posledica slabe drže, pomanjkanja gibljivosti v bokih in pomanjkanja stabilnosti ter trdnosti trupa.
Kaj lahko storimo, da bi preprečili bolečine v hrbtenici?
Med sedenjem bi morali ohranjati pravilno držo, a naše mišice trupa se hitro utrudijo in napetosti v telesu se zato preusmerijo na t. i. »pasivne strukture« (npr. hrbtenico). Dolgoročna posledica obremenitev, ki jo te sile povzročajo, pa so degenerativne spremembe v hrbtenici, ki so deloma naravne, deloma pa jih »pridelamo« z nepravilno držo. Sčasoma občutimo čedalje večjo in pogostejšo bolečino, saj so spremembe v veliki meri nepovratne. Bolečino v hrbtu zaradi sedečega dela lahko preprečimo, tako da:
- pravilno nastavimo delovno mizo,
- ohranjamo naravno in ravno držo hrbtenice tudi med sedenjem,
- dvignemo mizo in delamo stoje,
- povečamo gibljivost v bokih,
- redno krepimo trup s primerno vadbo,
- se naučimo tri korake do dobre drže.
Trije koraki do dobre drže
Naj zaključim s predlogom za enostavno rutino treh korakov do dobre drže, ki jo običajno tudi predstavljam na delavnicah v sklopu programa Anti-stres ter na Zmenkih z zdravjem. Sledite navodilom:
1. Stisnite zadnjico.
2. Globoko vdihnite, da spodbudite delo trebušnih mišic.
3. Rahlo zavrtite ramena nazaj.
Zavedajmo se, da je to le opomnik, katere mišice moramo aktivirati, in ne vaja raztezanja, zato ne pretiravajmo. Veliko lahko naredimo še, če se večkrat premaknemo in se izogibamo držam, zaradi katerih je naša hrbtenica nenaravno obremenjena.