Tek kot oblika rekreacije s pozitivnimi učinki na počutje
Mesečna @life tema se tokrat nanaša na tek, saj bomo kmalu priča največji tekaški prireditvi v Sloveniji, Ljubljanskem maratonu. Tek je ena najbolj osnovnih oblik gibanja, je praktično najlažje dostopen in ima ogromno pozitivnih učnikov na počutje, zdravje in telesno pripravljenost.
Telesna aktivnost prispeva k zdravju in kvaliteti življenja. Najrazličnejše raziskave potrjujejo pomen telesne aktivnosti za psihično zdravje. Raziskave potrjujejo, da je konstantna udeležba v telesni aktivnosti povezana z boljšim psihičnim zdravjem. Ljudje se po aktivnosti predvsem "počutijo bolje", izboljša se njihovo samozaupanje in samopodoba, povečuje pa se tudi njihovo samovrednotenje in samospoštovanje.
Sam tek je poleg hoje tudi najbližji in najlažje dostopen način gibanja, zato tudi postaja razširjeno sredstvo v različnih oblikah športnih dejavnostih, od vrhunskega do rekreativnega športa. Vzdržljivostni tek, v kolikor ni pretiran, lahko razumemo tudi kot sredstvo za razvoj življenjsko vitalnih funkcij delovanja srčno-žilnega in dihalnega sistema. Zavest o koristi teka postaja tudi pri nas vse bolj prisotna in razširjena, saj zdravje postaja vedno višja vrednota posameznika. Ne nazadnje je od samega zdravja odvisna tudi uspešnost posameznika in njegovo psihično blagostanje.
Tek postaja vedno bolj priljubljena rekreacija, kar potrjuje tudi dejstvo, da je vsako leto več tekaških preizkušenj tudi pri nas in na katerih nastopa vedno večje število tekačev. Po podatkih Olimpijskega komiteja Slovenije je bilo leta 2002 organiziranih 41 rekreativnih tekaških prireditev, leta 2006 že 74 prireditev in leta 2011 kar 101 tekaška prireditev. Raziskave o športno rekreativnih navadah Slovencev so pokazale, da se s tekom ukvarja vsak deseti Slovenec. Po priljubljenosti med rekreativno športnimi panogami pa Slovenci tek uvrščajo na šesto mesto, za hojo, plavanjem, kolesarjenjem, alpskim smučanjem in planinarjenjem.
Trend večanja rekreativnih športnikov pri nas nakazuje na napredek v športnorekreativni dejavnosti, kar lahko pripišemo vedno višji stopnji ozaveščenosti ljudi na področju športa. Dnevna opravila in naloge, postajajo stereotipni v življenju posameznika in od njega ne zahtevajo pretiranega telesnega ali intelektualnega napora. Vse to vodi v zmanjševanje gibalnih sposobnosti in nižje oblike motoričnih aktivnosti in posledično zmanjšanje delovanja duševnih funkcij. Ravno zato je tudi pomembna sama tekaška aktivnost, saj z njo krepimo srčno žilni sistem, dihala in skeletno mišičevje. Vsak tekač sam, pa tudi pozna, pozitivne učinke teka na misli in počutje.
Običajni stil sodobnega življenja nas nenehno obremenjuje s stresom, skrbmi, odgovornostmi in pomanjkanjem časa. Spanja si v veliki meri danes ne krademo, zato pa v veliki meri trpi naš prosti čas, na račun obsežnega dela in drugih obveznosti. Zato je bistvenega pomena, da si sami vzamemo in odredimo čas za redno rekreativno telesno vadbo. En izmed najpogostejših izgovorov, ki jih uporabljamo je, da nimamo časa. Kar ni res, čas je, le vzeti si ga moramo. Potrebno se je postaviti prioritete in si določiti čas tudi za rekreacijo. Ko bo rekreacija postala del našega vsakdana se bomo bolje počutili, tako telesno kot mentalno.
Tek naj bo v prvi vrsti sprostitev in način, kako se čim bolj enostavno izogniti stresu, nezdravemu načinu življenja, psihosomatskim obolenjem in ostalim tegobam sodobnega načina življenja.