Dejstva o vitaminih in mineralih v sadju in zelenjavi

Da ohranimo telo zdravo, polno energije in vitalno, je potrebno vanj vnesti vse potrebne vitamine, minerale in antioksidante. To storimo tako, da sledimo priporočilom prehranske piramide. Poleg tega pa je pomembno tudi, da uživamo sveže pripravljeno hrano in izbiramo lokalna sezonska sadje ter zelenjavo, ki nista prepotovala pol planeta.

Z domačimi pridelki namreč dobimo največ vitaminov in mineralov, potrebnih za ohranjanje dobrega počutja. V stresnih situacijah – pa naj govorimo kakršnemkoli stresu; telesnem, psihološkem, pozitivnem ali negativnem – potrebujemo še več kakovostnih hranil, predvsem antioksidantov, kot običajno. V nadaljevanju si zato oglejmo, kako in v katerih živilih, ki jih uživamo vsakodnevno, jih najdemo največ.

Sadje in zelenjava

Vsak dan naj bi zaužili 250 g zelenjave in 150 g sadja. To velja za »običajne« dni brez pretiranih stresnih situacij, v zdravem in čistem okolju. V vseh ostalih (stresnih, napornih) dneh in stanjih naš organizem potrebuje občutno več zaščitnih hranil. Če pomislimo še na izgube hranil med pridelavo, skladiščenjem in pripravo hrane, hitro ugotovimo, da so naše potrebe po vitaminih in mineralih izjemno velike.

 »Zdrava prehrana se rojeva v kuhinji ali še prej; na polju, v vrtu ali na policah trgovin.« (Iz knjige Zdravje je naša odločitev Marije Merljak in Mojce Koman.)

Kako torej izbrati sadje in zelenjavo z največ vitamini in minerali? Če pričnemo z najbolj običajnimi sadeži, kot so jabolka, breskve, slive, hruške, ugotovimo, da niti dva istovrstna plodova med sabo nista enaka po količini hranil. Že samo vsebnost vitamina C je odvisna od tega, ali npr. jabolko raste na senčni ali na sončni strani drevesa. Več vitamina C najdemo na temnejše obarvanih delih sadežev, ki so rastli na sončni strani. Sicer pa se največ hranil nahaja prav na lupini in tik pod lupino, zato sadja, ki ga lahko uživamo z lupino vred, ne lupimo. Seveda pazimo, da sadje prej (sploh, če je škropljeno), dobro operemo.

Solatni in korenčkov primer

Solata v poletni vročini večino vode in z njo hranilnih snovi iz listov posrka v koreninski sistem. Zato so solatni listi pogosto uveli. Tudi če jih nato postavimo v vodo in bodo spet videti čvrsti, ne bodo več vsebovali toliko hranili. Pri vrtnarjenju torej pazimo, da ima solata ves čas dobro navlaženo zemljo in jo, če je mogoče, nabiramo v dopoldanskem času pred vročino ali pa jo posadimo v bolj senčen del vrta. Enako velja za ostale rastline, od katerih večinoma uživamo listnate dele.

Ravno obratno od solate pa korenje vsebuje največ hranil v poletni vročini. Za naše zdravje je najbolj koristno, kadar raste na pripeki in je ves čas na soncu, saj takrat hranila shranjuje v korenu.

Zdravi borci

Še eno zanimivo dejstvo je, da so na splošno prehransko najbogatejše tiste rastline, ki so rastle v najbolj neugodnih razmerah. Vsebujejo številne bioaktivne snovi, ki so za naše zdravje nepogrešljive: spodbujajo razstrupljanje, varujejo pred oksidacijskimi poškodbami in ščitijo pred rakom. Te snovi prepoznamo po značilnem vonju (cvetača, brokoli, repa, hren, ohrovt, zelje, česen, čebula) in po barvi (rumeno-oranžna, vijolično-modrikasta ter rumeno-bela sadje in zelenjava).

Vir: Merljak, M., in Koman, M. (2008). Zdravje je naša odločitev. Ljubljana: Prešernova družba.