Krepitev motivacije s tehniko postavljanja ciljev

Tehnika postavljanja ciljev je ena najučinkovitejših metod v procesu motiviranja. V tem članku se bomo podrobneje posvetili vprašanju zakaj je tako in kakšni so dobri cilji.

V preteklih treh člankih o motivaciji smo v vsakem vsaj nekajkrat omenili pomen ciljev v procesu motivacije. Govorili smo o tem, da je vsaka motivacija gibanje, usmerjeno k cilju, ali drugače povedano, da je cilj točka na zenitu, h kateri usmerjamo svojo ladjo. Da vemo, kam smo namenjeni.

V tem članku se bomo podrobneje posvetili ciljem in tehniki učinkovitega postavljanja ciljev.

Tehnika postavljanja ciljev je ena najučinkovitejših metod v procesu motiviranja.

Zelo enostavno povedano, posameznik si postavi cilje, ki jih z ustreznim vedenjem poskuša doseči. Ko se cilj doseže, je zadovoljen tudi motiv, zaradi katerega je bil cilj postavljen.

Motiv je odgovor na vprašanje, zakaj posameznik nekaj počne. Vzemimo za primer človeka, ki se ukvarja z rekreacijo. Kakšen je njegov motiv, ugotovimo tako, da ga vprašamo, zakaj se ukvarja z rekreacijo? V skladu s svojimi motivi si postavi cilje, ki nato usmerjajo njegovo vedenje.

Ob do zdaj povedanem je sama motivacijska dejavnost videti preprosta. Imamo motiv in imamo cilj. Torej smo motivirani? Motivirani smo, a vprašanje, kako močna je naša motivacija in kako dolgo bomo lahko v dejavnosti vztrajali? Odgovor se skriva v moči motiva (razlog morda biti dovolj močan) in kvaliteti postavljenih ciljev.

Zakaj postavljanje ciljev?

Proces postavljanja ciljev omogoča sistematično odločanje o tem, kaj si želimo doseči, in s tem zadovoljiti motive. Če vemo, kaj želimo, se na to tudi lažje osredotočimo in se postopoma približujemo cilju.

Postavljanje dolgoročnih ciljev omogoča vizijo, kratkoročni in procesni cilji pa nas vodijo do želenega cilja. Omogočajo nam sprotno preverjanje, ali smo na pravi poti. Z vsakim doseženim kratkoročnim ciljem se krepi motivacija, dvigneta se samozavest in občutek kompetentnosti. Spomnimo se, da radi počnemo tisto, v čemer smo dobri.

Kakšni so dobri cilji?

Ko se odločite postaviti cilje, povezane z rekreacijo, ne recite le, želim shujšati, želim pridobiti več kondicije ali želim oblikovati postavo. To so sicer dobre usmeritve v dolgoročne cilje, a kot sami cilji niso dobri. Zakaj?

Niso specifični (Koliko shujšati? Kaj pomeni več kondicije?), niso časovno določeni in merljivi (Do kdaj želim shujšati? Kdaj bom preveril svoj napredek?), niso specifični in procesni (Kako bom prišel do končnega rezultata?). Vprašajte se tudi, ali je cilj realno dosegljiv in relevanten.

Dobri cilji so:

• specifični,
• merljivi,
• dosegljivi,
• ustrezni,
• časovno utemeljeni ,
• preverljivi,
• zapisani,
• pozitivno formirani,
• postopni

Primer dobro postavljenih ciljev:

• Dolgoročni cilj: Oblikovanje postave.
• Kratkoročni cilji 1: Izgubiti 5 kilogramov.
• Kratkoročni cilj 2: 4-krat na teden obisk fitnesa in delo po programu.
• Kratkoročni cilj 3: Vsaj 2-krat na teden pasiven čas (sedenje pred TV) zamenjam s sprehodom ali hišnimi opravili.
• Kratkoročni cilj 4: 5 obrokov na dan, 2-krat sadje.
• Kratkoročni cilj 5: Nič sladkarij, prigrizkov in sladic.

Možne težave na poti do cilja:

• Lenoba – za kazen opravim zoprno nalogo.
• Pomanjkanje časa – natančno oblikovan urnik. Če se ga ne držim, dodatna kazen.
• Moje močne točke: velika želja po dosegi cilja.
• Moje šibke točke: časovna neorganiziranost.
• Nagrada od doseženem cilju: dodatna ura prostega časa, ki jo porabim za stvari, ki me veselijo.
• Kazen: Dodaten jutranji nedeljski tek, 4 km.

S tem, ko si postavimo cilje in ugotovimo, v kolikšni meri smo jih dosegli, dobimo povratno informacijo o svojem preteklem delu.

Ko boste pregledali svoje preteklo delo in videli same kljukice, boste ponosni, samozavestni, vedeli boste, da ste na pravi poti do cilja, kar vas bo dodatno motiviralo.

Pri doseganju ciljev bodite vztrajni, odločni, samodisciplinirani in zdravo kritični. Ne pozabite, da je vsak začetek težak, preden postane lahek. Srečno!